Analiza učinkovitosti prehrambnih gostinskih obratov v majhnem gospodarstvu po uvedbi davčnih blagajn: primer Slovenije

Povzetek

Ozadje in namen: Namen raziskave je analizirati učinkovitost malih in srednje velikih prehrambnih gostinskih obra­tov v Sloveniji po uvedbi davčnih blagajn leta 2016. Zaradi strožjega finančnega nadzora so se povečali uradno evidentirani prihodki od prodaje gostinskih podjetij. Rezultati strožjega nadzora se odražajo tudi v povečanju nabora razpoložljivih in zanesljivih finančnih podatkov. Predhodne študije s področja učinkovitosti le-te niso analizirale na osnovi finančnih indikatorjev, saj računovodski podatki niso predstavljali zanesljivega vira za analizo učinkovitosti poslovanja. Oblikovanje / metodologija / pristop: Učinkovitost je bila analizirana z uporabo metode podatkovnih ovojnic (DEA). V raziskavi so bili uporabljeni tako sekundarni finančni podatki, katere smo pridobili iz javno dostopnih podatkovnih baz ter primarni podatki, ki vključujejo demografske značilnosti menedžerjev in fizične značilnosti gostinskih obratov. V raziskavo je bilo vključenih 142 prehrambnih gostinskih obratov, ki sodijo v kategorijo mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter na trgu prehrambnega gostinstva neodvisno ter v komercialne namene opravljajo dejavnost pre­hrambnega gostinstva. Rezultati: Povprečna učinkovitost slovenskih prehrambnih gostinskih obratov, ki so bili vključeni v vzorec, znaša 85%, kar kaže na to, da morajo gostinski obrati v povprečju povečati svojo učinkovitost za 15%, da bi izboljšali svojo učinkovitost glede na najučinkovitejše (najuspešnejše) enote v preučevanem vzorcu. Rezultati naše raziskave, v primerjavi z rezultati predhodnih mednarodnih študij, nakazujejo na primerljivo raven učinkovitosti slovenskih pre­hrambnih gostinskih obratov. Iz rezultatov raziskave prav tako izhaja, da so poslovne prakse, v smislu učinkovitega upravljanja, dokaj podobne v celotni dejavnosti prehrambnega gostinstva. Izpostaviti velja tudi ugotovitev, da na učinkovitost poslovanja prehrambnih gostinskih obratov, ki so bili vključeni v vzorec, vplivajo zgolj določene finančne spremenljivke oz. vrste poslovnih odhodkov (stroški prodanih proizvodov, blaga in storitev ter stroški dela in amor­tizacija), medtem ko demografske značilnosti menedžerjev (spol, starost, izobrazba, izkušnje) ter fizične značilnosti obratov (velikost, konkurenca in lokacija) nimajo statistično značilnega vpliva na doseženo stopnjo učinkovitosti in višino poslovnih prihodkov iz prodaje. Zaključek: Sekundarni finančni podatki predstavljajo dragocen vir informacij za analizo učinkovitosti poslovanja prehrambnih gostinskih podjetij. Uporaba izbranih finančnih spremenljivk omogoča mednarodno primerjavo učinko­vitosti poslovanja. Predlagamo, da se v prihodnje raziskave vključijo longitudinalni finančni podatki ter nekatere še ne-preučene vrste spremenljivk, kot so na primer psihografske značilnosti menedžerjev. Ključne besede: DEA; merjenje učinkovitosti; prehrambno gostinstvo; Slovenija