Povezanost nadzora nad poslom in kognitivnim zaupanjem v mednarodnih poslovnih odnosih

Povzetek

Ozadje in namen: Zaupanje je vpeto v kulturo naroda kot orodje, ki pomaga oblikovati strateška partnerstva in skle­pati poslovne odnose. Zaupanje v poslovnega partnerja je lahko posledica očitnih razlik, na primer, kateri del posla želi nadzorovati sam in kateri del posla želi prepustiti partnerju. Če je razlika med resnično in želeno ravnijo par­tnerjevega nadzora nad poslom velika, je potem sploh mogoče vzpostaviti zaupanje, zlasti v medkulturnih poslovnih odnosih? Tako kulturne razlike kot norme vplivajo na poslovne izide, pri čemer razlike med slovenskimi in ruskimi poslovnimi partnerji s tega vidika še niso bile analizirane. Namen: Poslovne odnose oblikuje vrsta vedenj, predvsem pa sodelovanje in tekmovanje, ki temeljita na zaupanju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali igra zaupanje moderatorsko spremenljivko v teh odnosih. Želeli smo raziskati, ali poslovni partnerji ob višji stopnji zaupanja, izvajajo manj nadzora. Cilj študije je bil ugotoviti povezavo med stopnjo nadzora in zaupanjem v poslovnih odnosih udeležencev iz različnih kultur. Zasnova / metodologija / pristop: Sodelovali so 103 slovenski in 124 ruskih poslovnih partnerjev, ki so izpolnili Vprašalnik organizacijskega zaupanja (OTI) ter pet vprašanj o nadzoru nad poslom. Rezultati: Rezultati so pokazali, da le zaznani nadzor nad poslovnim partnerjem vpliva na raven želenega nadzora kot tudi na želeni nadzor, ki ga udeleženci s strani poslovnih partnerjev pričakujejo. Zaključek: Pri oblikovanju nadzore v poslovnih odnosih se zaupanje ni izkazalo kot pomemben moderator. Če si po­slovni partnerji želijo višje stopnje zaupanja, predlagajo povečanje partnerjevega nadzora, a pri tem niso pripravljani na zmanjšanje lastnega nadzora. Ta povezava je bila bolj prisotna pri ruskih kot pri slovenskih poslovnih partnerjih. Ključne besede: zaupanje, poslovni odnosi, poslovni partner, nadzor nad poslom, obveznosti, Slovenija, Rusija.