Proceduralna pravičnost pri zaposlovanju v luči teorije psihološke pogodbe

Povzetek

Ozadje in namen: Kandidati za zaposlitev svoje ocene pravičnosti izbire ne temeljijo zgolj na dejanskih izkušnjah, temveč tudi primerjajo, kaj se zgodi pri izbiri kandidatov in kaj so pričakovali. Ta študija zato preučuje reakcijo pro­silcev na proceduralno pravičnost pri izbiri kandidatov za zaposlitev skozi prizmo teorije psihološke podobe. Le-ta poudarja vlogo pričakovanj, neskladja med zaznavanjem in pričakovanjem ter zaznano kršitev pogodbe pri posa­meznih izidih. Zasnova / metodologija / pristop: Izvedeni sta bili dve anketi med iskalci zaposlitve v Vietnamu, ena pred izbirnim postopkom in ena po njem. V prvi anketi so iskalci prejeli natisnjene vprašalnike, v drugi pa so izpolnjevali spletno anketo. Za analizo podatkov je bila uporabljena tehnika modeliranja strukturnih enačb. Rezultati: Analiza podatkov, ki so bili zbrani na vzorcu 232 iskalcev zaposlitve kažejo, da so bile prejšnje delovne izkušnje in izvor kandidatov (notranji, zunanji) v veliki meri povezani s pričakovanji glede pravičnosti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da zaznana neizpolnjena pričakovanja napovedujejo kršitev proceduralne pogodbe, kar pa je ne­gativno vplivalo na namen sprejetja zaposlitve in namen priporočila drugim kandidatom. Zaključek: Raziskava poudarja vlogo nezadovoljenega pričakovanja pravičnosti, zaznano neskladje med tem, kar se je zgodilo in tem, kar so pričakovali, pri napovedovanju namere sprejetja ponudbe in priporočanja drugim. Re­zultati kažejo, da bi morala podjetja vsem udeleženim, kot so interni zaposleni, agencija za zaposlovanje in spletno mesto za iskanje zaposlitve, zagotoviti posodobljene in uradne informacije v zvezi z izbirnim postopkom, da zmanj­šajo prevelika pričakovanja. Ključne besede: Reakcija prosilcev, Proceduralna pravičnost, Pričakovanja, Psihološka pogodba, Namen sprejetja dela, Namen priporočila