Ponovno razmišljanje o skupinski dinamiki v javnih organizacijah: izhodišče za raziskave vedenjske javne strategije

Povzetek

Namen: Cilj študije je raziskati skupinsko dinamiko pri upravljanju in vodenju izbranih javnih organizacij, še posebej dve temeljni domeni skupinske dinamike: (1) komunikacijske procese in vzorce interakcij in (2) povezanost/kohezijo skupin in klimo.
Metode: Temeljne podatke smo zbrali s poglobljenimi intervjuji z javnimi uslužbenci iz različnih oddelkov javnih organizacij. Skupno je sodelovalo skupno 34 oseb, ki so zagotovile primarne podatke za kodiranje in iskanje vzorcev. Uporabili smo triangulacijo pogledov raziskovalcev in triangulacija podatkov za konceptualizacijo skupinske dinamike v javni organizaciji.
Rezultati: Zaposleni v javnih organizacijah se soočajo s težavami pri izmenjavi znanja in so nagnjeni k napačnemu razumevanju agende med različnimi oddelki in državljani. Sodelovanje državljanov pri odločanju bi lahko razumeli kot »dvorezen meč«, ki prispeva k uresničevanju javnih projektov, a pogosto iztiri učinkovite organizacijske procese. Javne organizacije se spopadajo z fluktuacijo zaposlenih, nezadostno obravnavo dobrega počutja zaposlenih in nepripravljenostjo na osebni razvoj.
Zaključek: Razumevanje in nadaljnja opredelitev ravni skupinske dinamike med javnimi uslužbenci je prvi korak k sprejemanju inovativnih pristopov. Prispevek poudarja posledice za javne organizacije z analizo vedenj, potrebnih za nemoten strateški proces pri načrtovanju razvoja, ki temelji na organizacijskih silah in vodi k boljšemu razumevanju skupinske dinamike.

Ključne besede: Skupinska dinamika, Skupinska kohezija, Organizacijsko komuniciranje, Organizacijska klima, Javna organizacija