Vrzel v materinstvu in diskriminacija delodajalcev. Kvalitativna raziskava v nemškem kontekstu

Povzetek

Ozadje: Kazen za materinstvo je pogosto šteta za osnovo razliko v plačah pri moških in ženskah in za fenomen steklenega stropa. Predstavlja občutljivo temo pri enakosti spolov, saj njeni učinki ponavadi trajajo v srednjem do dolgem časovnem obdobju in veljajo v večini držav. Študija je bila zasnovana z namenom preučitve prispevka diskriminacije delodajalcev k posledicam materinstva v socialnoekonomskih kontekstih, ki so zaznamovani s stereotipnim modelom »moškega hranilca družine«, ki ga je nedavna pandemija Covid-19 še poslabšala.
Metode: Pojav diskriminacije delodajalcev je bil pogosto obravnavan kot črna skrinjica, saj longitudinalni podatki in panelno regresijsko modeliranje niso bili primerni za oceno obsega učinka te spremenljivke na celotno kazen za materinstvo. V tej študiji smo to vrzel odpravili tako, da smo se osredotočili na diskriminacijo delodajalcev v posebnem kontekstu Nemčije. Delo temelji na podatkih, pridobljenih iz ankete, opravljene med 2130 zaposlenimi materami, in je predstavljeno kot kvalitativna vsebinska analiza.
Rezultati: Naš kvalitativni pogled na pojav diskriminacije delodajalcev je potrdil prejšnje kvantitativne raziskave. Prvič, odnos delodajalca do zaposlenih mater je bil v skladu s hipotezo o »drugi izmeni«, pri čemer so zlasti visoko usposobljene matere na vodstvenih vlogah imele največjo vrzel v materinstvu v našem vzorcu. Drugič, našli smo potrditev za teorijo človeškega kapitala, saj zaposlene matere vidijo, da se njihovo napredovanje v karieri ustavi ali začasno upočasni, čakajoče povišanje plač pa ni izvedeno, kot je bilo prvotno načrtovano. Nazadnje smo ugotovili, da je diskriminacija delodajalcev v različnih oblikah, najpogostejša pa je neusklajenost med ravnjo spretnosti zaposlenih mater in predlagano novo vlogo po starševskem dopustu.
Zaključek: Naša študija potrjuje prejšnje akademske raziskave na temo, ki razpravlja o predhodnikih vrzeli v materinstvu, in sicer o hipotezi »druge izmene« in hipotezi o delovnem naporu. Navsezadnje se zdi, da delodajalci sprožijo, prostovoljno ali ne, določene karierne izbire za zaposlene matere (npr. »materam prijazne« ureditve), ki povzročijo večanje vrzeli v materinstvu in tako dodatno okrepijo tradicionalni moški model preživljanja družine.

Ključne besede: Študije spola, Kazen za materinstvo, Diskriminacija delodajalca, Stekleni strop, Analiza vsebine