Upravljanje predizobraževalne faze: dinamika med predavateljem in udeležencem v digitalni dobi
Vasilii OSTIN, Kateřina MARŠÍKOVÁ
Dejavniki, ki vplivajo na organizacijsko odpornost turističnih podjetij
Matúš MARCIŠ, Eva ZABUDSKÁ, Diana KVASNOVÁ, Ľudmila MAZÚCHOVÁ
Dejavniki zadovoljstva zaposlenih s kariernim razvojem v javnem sektorju
Laura FRÖHLICH, Lidija WEIS, Tina VUKASOVIĆ
Ali podjetniško vedenje moderira odnos med heterogenostjo vrhnjih management timov in uspešnostjo podjetja?
Karolina KOKOT
Posredniška vloga organizacijskega ostrakizma v vplivu podpore nadrejenega na ambivalentno identifikacijo: dokazi iz kolektivističnega industrijskega konteksta
Hande ULUKAPI YILMAZ1, Abdullah YILMAZ
Trajnostni prehod v MSP: spodbude deležnikov, okviri poročanja in implikacije za uspešnost poslovanja
Ákos TÓTH-PAJOR, Vivien CSAPI, Amir MORADI
Razlike med panogami in finančni vpliv praks upravljanja človeških virov v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih (MSP)
Mojca BERNIK, Maruša FERJAN
Upravljanje predizobraževalne faze: dinamika med predavateljem in udeležencem v digitalni dobi
Vasilii OSTINTechnical University of Liberec, Faculty of Economics, Department of Business Administration and Management, Liberec, Czech Republic
Kateřina MARŠÍKOVÁ Technical University of Liberec, Faculty of Economics, Department of Business Administration and Management, Liberec, Czech Republic
Izhodišča/Namen: Raziskava preučuje pomen predizobraževalne faze in njen vpliv na nadaljnje učne izide. Osredotoča se na ključno vlogo sodobnih digitalnih tehnologij pri razvoju zaposlenih, zlasti v začetni predizobraževalni fazi. Namen raziskave je poglobljeno osvetliti, kako te tehnologije podpirajo, in ne zmanjšujejo, interakcije med predavateljem in udeležencem izobraževanja. Metode: Za dosego navedenega cilja je bil uporabljen pristop mešanih metod. Najprej so bili izvedeni štirje polstrukturirani intervjuji z namenom zajeti organizacijsko perspektivo. Nato so avtorji izvedli anketo med udeleženci, da bi pridobili perspektivo udeležencev izobraževanja in omogočili analizo izobraževalnega okolja. Rezultati: Ugotovitve potrjujejo, da je interakcija med predavatelji in udeleženci ključna za proces razvoja zaposlenih, zlasti v predizobraževalni fazi. Rezultati dodatno kažejo, da digitalne rešitve pozitivno vplivajo na obe strani pri doseganju temeljnih učnih ciljev. Sklep: Ugotovitve raziskave imajo pomembne teoretične in praktične implikacije. Raziskava poudarja, da predizobraževalne aktivnosti delujejo kot katalizator učinkovitega razvoja zaposlenih in njihovega nadaljnjega udejanjanja v organizacijskem okolju. Poleg tega študija z vključevanjem organizacijske perspektive in perspektive zaposlenih v evropskem kontekstu ponuja celovit vpogled v kompleksnost sodobnega izobraževanja.
Izhodišča in namen: Ob trajajočih motnjah, ki vplivajo na različne sektorje, je razumevanje organizacijske odpornosti ključnega pomena, zlasti v turističnih podjetjih. Vendar pa raziskave, osredotočene na organizacijsko odpornost, pogosto ne vključujejo objektivnih podatkov in se opirajo predvsem na subjektivna mnenja. Še manj je raziskav, ki bi združevale podatke o podjetjih z vpogledi vodstvenih delavcev. Namen te raziskave je zato preučiti dejavnike odpornosti turističnih podjetij ter strategije, ki so jih manj odporna podjetja uporabljala med krizo covida-19.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen pristop mešanih metod za preučevanje organizacijske odpornosti, ki združuje analizo podatkov o podjetjih in vpoglede managerjev v turizmu. Kvantitativni del temelji na analizi podatkov 624 slovaških turističnih podjetij z uporabo Mann-Whitneyjevega U-testa, binarne logistične regresije in analize preživetja za preučitev dejavnikov odpornosti. Na tej osnovi so bili v kvalitativnem delu izvedeni intervjuji z 10 managerji manj odpornih podjetij, s katerimi so bile proučene strategije spoprijemanja s krizo. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da sta velikost in starost podjetja pomembna napovednika odpornosti, pri čemer večja in mlajša podjetja izkazujejo večjo verjetnost ohranitve ali ponovne vzpostavitve ravni prihodkov iz obdobja pred pandemijo. Glede finančnih kazalnikov analiza nakazuje, da lahko hitra rast zadolženosti predstavlja potencialno ranljivost. Poleg tega se je pokazalo, da so nastanitvene dejavnosti praviloma odpornejše kot restavracije ter turistične agencije. Kvalitativni rezultati poudarjajo, da so manj odporna podjetja pogosto uporabljala strategije spoprijemanja, kot so ponovna pogajanja o finančnih pogojih, zmanjšanje števila zaposlenih in začasno zaprtje dejavnosti. Sklep: Deležniki v turizmu bi morali te ugotovitve upoštevati in ovrednotiti ključne dejavnike, ki lahko prispevajo h krepitvi organizacijske odpornosti.
Ozadje in namen: Zadovoljstvo zaposlenih s kariernim razvojem je pomemben dejavnik motivacije, organizacijske zavezanosti in dolgoročnega zadržanja zaposlenih, zlasti v javnem sektorju, kjer so karierne poti pogosto omejene s pravnimi in institucionalnimi okviri. Namen prispevka je analizirati zadovoljstvo zaposlenih s kariernim razvojem v izbrani javni instituciji ter preučiti vpliv izbranih demografskih in organizacijskih dejavnikov. Metodologija: Raziskava temelji na kvantitativnem empiričnem raziskovalnem načrtu. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom na vzorcu 113 zaposlenih v javni instituciji. Zaradi odstopanj od normalne porazdelitve so bile uporabljene neparametrične statistične metode: Mann-Whitneyjev U-test, Kruskal-Wallisov test in Spearmanov koeficient rang korelacije.
Rezultati: Rezultati kažejo, da delovna doba in spol nimata statistično značilnega vpliva na zadovoljstvo s kariernim razvojem. V nasprotju s tem imajo materialne oblike nagrajevanja močnejši pozitiven učinek na zadovoljstvo kot nematerialne oblike nagrajevanja, kar odstopa od nekaterih prevladujočih teoretičnih predpostavk. Kot najmočnejši napovednik zadovoljstva s kariernim razvojem je bila prepoznana podpora nadrejenih. Sklep: Ugotovitve poudarjajo pomen podpore nadrejenih in razvojno usmerjenega vodenja pri spodbujanju zadovoljstva s kariernim razvojem v institucionalno omejenih okoljih javnega sektorja ter prispevajo k boljšemu razumevanju dinamike kariernega razvoja v slovenskih javnih institucijah.
Namen: Pomen heterogenosti vrhnjega management tima (VMT) je v strateškem managementu vse bolj prepoznan. Kljub številnim raziskavam pa rezultati ostajajo nedosledni. Namen te raziskave je zapolniti ugotovljeno vrzel z analizo moderirajočega učinka notranjega konteksta, v katerem VMT deluje, pri čemer je poudarek na podjetniškem vedenju v podjetju (corporate entrepreneurship – CE). CE predstavlja pomembno priložnost sodobnih podjetij za doseganje konkurenčne prednosti in je v zadnjem desetletju deležno vse večje pozornosti tako v literaturi kot v praksi.
Metodologija: Raziskava preučuje, ali CE moderira odnos med heterogenostjo VMT in uspešnostjo podjetja. Izvedena je bila na podlagi sekundarnih in primarnih podatkov z vzorcem 62 podjetij in 444 anketirancev. Za preverjanje hipotez je bila uporabljena moderacijska regresijska analiza.
Ugotovitve: Rezultati potrjujejo moderirajoč učinek CE ter njegov pozitiven in statistično značilen vpliv na uspešnost podjetja, merjeno z donosnostjo sredstev in donosnostjo prodaje. Prispevek k teoriji in praksi: Članek prispeva k literaturi z obravnavo raziskovalne vrzeli. V raziskovalne modele je nujno vključevati moderirajoče spremenljivke, saj obstoječe raziskave v okviru teorije zgornjih ešalonov zahtevajo metodološke izboljšave za doseganje večje konsistentnosti rezultatov. Poleg tega rezultati raziskave nudijo priporočila
za izboljšanje implementacije CE v podjetjih.
Izvirnost in vrednost: Zaradi pomanjkanja predhodnih raziskav na tem področju članek predstavlja pomemben znanstveni prispevek k teoriji zgornjih ešalonov. Raziskava potrjuje obstoj moderirajočega učinka CE.
Ključne besede: Strateški management, Podjetniško vedenje v podjetju, Heterogenost vrhnjega management tima, Moderirajoče spremenljivke, Uspešnost podjetja
Izhodišča/Namen: Raziskava obravnava dve vprašanji: »Ali podpora nadrejenega vpliva na ambivalentno identifikacijo? « in »Ali ima organizacijski ostrakizem v tem potencialnem vplivu posredniško vlogo?« Osrednji namen raziskave je ugotoviti posredniško vlogo organizacijskega ostrakizma v odnosu med zaznavami zaposlenih o podpori nadrejenega in njihovo ambivalentno identifikacijo. Hipoteze temeljijo na teoriji socialne izmenjave in teoriji socialne identitete. Metode: Uporabljen je bil presečni anketni raziskovalni načrt. Hipoteze so bile preverjene na podlagi podatkov, zbranih od 404 zaposlenih, ki delujejo v različnih sektorjih znotraj velike organizirane industrijske cone v Turčiji. Analiza podatkov je bila izvedena s programoma SPSS 29 in AMOS 24. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da ima zaznana podpora nadrejenega statistično značilen negativen vpliv tako na ambivalentno identifikacijo kot tudi na organizacijski ostrakizem, medtem ko ima organizacijski ostrakizem pozitiven vpliv na ambivalentno identifikacijo. Poleg tega rezultati kažejo na komplementarni mediacijski mehanizem: zaznana podpora nadrejenega zmanjšuje ambivalentno identifikacijo tako neposredno kot posredno, in sicer z zmanjševanjem organizacijskega ostrakizma. Sklep: Rezultati podpirajo izhodišča navedenih teorij. Z umestitvijo ugotovitev v kontekst obstoječe literature raziskava vzpostavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Poleg tega osvetljuje dinamiko znotraj industrijske kulture z visoko razdaljo moči in kolektivističnimi značilnostmi ter ponuja nova spoznanja o tem, kako lahko paternalistični mehanizmi podpore blažijo učinke socialne izključenosti v industrijskih grozdih.
Ključne besede: Ambivalentna identifikacija, Podpora nadrejenega, Organizacijski ostrakizem, Teorija socialne izmenjave, Teorija socialne identitete, Organizirane industrijske cone
Izhodišča in namen: Prispevek obravnava trajnostni prehod v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) skozi tri medsebojno povezane vidike: spodbude deležnikov, trajnostno poročanje in implikacije za uspešnost poslovanja. Na podlagi teorije deležnikov razvija integrativni okvir, ki prikazuje, kako pritiski kupcev, dobaviteljev, financerjev, zaposlenih, lokalnih skupnosti in regulatorjev oblikujejo uvajanje ter razkrivanje trajnostnih poslovnih praks. Metode: Prispevek združuje konceptualno sintezo literature in strukturiran bibliometrični pregled. Dela, ki obravnavajo spodbude deležnikov in poročanje, temeljita na sintezi teoretične in regulativne literature, medtem ko se del o implikacijah za uspešnost opira na strukturiran pregled literature v bazi Scopus ter analizo sopojavljanja ključnih besed z uporabo programa VOSviewer. Rezultati: Konceptualna sinteza kaže, da so pritiski deležnikov in zahteve po informacijah v vrednostni verigi ključni dejavniki trajnostnega prehoda MSP. Pregled okvirov poročanja kaže, da se je pri MSP regulativno težišče premaknilo v smer sorazmernih in pretežno prostovoljnih orodij poročanja, zlasti okvira VSME v Evropski uniji. Bibliometrična analiza opredeli osem skupin, ki jih je mogoče sintetizirati v štiri širše logike: operativna in krožna preobrazba; inovacije in strateška konkurenčnost; infrastrukture, povezane z deležniki, financami, upravljanjem in poročanjem; ter socialno-organizacijska in normativna umeščenost. To nakazuje, da je trajnostni prehod MSP večdimenzionalen proces izgradnje zmogljivosti. Sklep: Trajnostni prehod v MSP je treba razumeti ne le kot vprašanje skladnosti z zahtevami, temveč kot strateški proces, ki ga usmerjajo deležniki. Za MSP lahko pregledno in sorazmerno poročanje podpira dostop do financiranja in vključevanje v vrednostne verige, medtem ko lahko trajnostne prakse izboljšajo inovativnost, konkurenčnost in dolgoročno uspešnost poslovanja.
Razlike med panogami in finančni vpliv praks upravljanja človeških virov v slovenskih malih in srednje velikih
podjetjih (MSP)
Mojca BERNIKUniversity of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
Maruša FERJAN University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
Namen: Raziskava analizira izvajanje izbranih praks upravljanja človeških virov v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) v štirih slovenskih panogah ter preučuje njihovo povezavo s finančno uspešnostjo. Metode: Med 60 MSP v štirih panogah (trgovina in popravila motornih vozil, gradbeništvo, proizvodnja hrane in pijač ter IKT podjetja) je bila izvedena anketa, s katero je bila ocenjena njihova produktivnost, motivacija, zadovoljstvo, organizacijska klima, organizacijska kultura, zavzetost in upravljanje kakovosti. S pomočjo statističnih analiz v programu SPSS so bile preučene razlike med panogami ter povezave med praksami upravljanja človeških virov in finančno uspešnostjo, merjeno z donosnostjo sredstev (ROA). Ugotovitve: Rezultati kažejo na pomembne razlike med panogami glede upravljanja človeških virov. Avtomobilski prodajalci in IKT-podjetja dajejo večji poudarek praksam upravljanja človeških virov, medtem ko gradbena in živilska podjetja izkazujejo nižjo raven njihovega izvajanja. Ugotovljena je bila šibka, vendar zaznavna povezava med izvajanjem praks upravljanja človeških virov in ROA, pri čemer je bila najmočnejša povezanost pri organizacijski kulturi. Zaključek: Čeprav statistična značilnost ni bila v celoti potrjena, ugotovitve kažejo, da je izvajanje praks upravljanja človeških virov povezano z izboljšanimi finančnimi rezultati, pri čemer so opazni tudi vzorci, značilni za posamezne panoge, tako pri uvajanju kot pri učinkih. Ti rezultati poudarjajo potrebo po prilagojenih strategijah upravljanja človeških virov, ki so usklajene s specifičnim kontekstom panoge in operativnimi zahtevami.
Ključne besede: Upravljanje človeških virov, Finančna uspešnost, MSP, Razlike med panogami, Slovenija
