Odnos med uporabo izbire, optimizacije in kompenzacije in delovne sposobnosti izvajalcev zdravstvene nege starih 50 let in več

Povzetek

Ozadje in namen: Z dvigom upokojitvene starosti se potrebe po strategijah uspešnega staranja v delovnih okoljih na področju zdravstvene nege povečujejo. Namen prispevka je predstaviti odnos uporabe izbire, optimizacije in kompenzacije na delovno zmožnost izvajalcev zdravstvene nege starih 50 let in več, v Sloveniji. Oblikovanje / metodologija / pristop: V raziskavo je bilo vključenih 433 izvajalcev zdravstvene nege, starih 50 let in več (M = 53.75±2.40 let), iz 13 bolnišnic v Sloveniji. Uporabljena sta bila dva merska instrumenta in sicer za področje zdravstvene nege prilagojen model izbire, optimizacije in kompenzacije (SOC) in instrument za merjenje indeksa delovne sposobnosti (WAI). Podatki so bili obdelani z metodami opisne statistike. Povezanost statističnih spremenljivk smo merili s Spearmanovim korelcijskim koeficientom. Funkcijski odnos med uporabo SOC in starostjo smo izrazili z linearno in potenčno regresijsko funkcijo. Rezultati: Ugotovili smo, da uporaba SOC s starostjo rahlo narašča. Največkrat uporabljen element SOC je »izbi­ra«. Izračunan WAI pri izvajalcih zdravstvene nege je na spodnji meji kategorije »dobro« (M=36.98±6.46; Me=38). Obstaja pozitivna monotona povezanost med SOC in WAI (rs=0.23), vzročne povezanosti nismo ugotavljali. Zaključki: Večja uporaba SOC-a lahko vodi k boljši delovni sposobnosti izvajalcev zdravstvene nege starih 50 let in več. Zato bi management zdravstvene nege v prihodnosti moral vzpostaviti pogoje za uporabo strategij SOC ter izvajalce zdravstvene nege usposobiti in motivirati za uporabo le-teh. Ključne besede: zdravstvena nega, indeks delovne sposobnosti, izbira, optimizacija in kompenzacija, uspešno staranje.